Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja
Botaničarka, muzealka, pedagoginja in prva evropsko znana slovenska varuhinja narave Angela Piskernik se je rodila 27. avgusta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem. Po končani ljudski šoli se je šolala pri uršulinkah v Celovcu in kasneje v Gradcu na prvi državni gimnaziji.
Študij prirodoslovja na Dunaju je končala tik pred prvo svetovno vojno. Konec leta 1914 je z disertacijo Plazmoderma pri mahovih postala prva Slovenka z doktorskim nazivom iz naravoslovja.
V času študija se je zaročila z umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Stelètom. Vpoklic Stelèta v vojsko in odhod na rusko fronto sta preprečila njuno poroko. Že septembra 1914 so ga Rusi zajeli in ga kot vojnega ujetnika poslali v Sibirijo. Vojna, razdalja in nedostavljena pisma so naredila svoje. Avgusta 1919 se je po dolgi poti čez Sibirijo, Japonsko in Ameriko Stele vrnil, a Angela je zaroko razdrla. Kljub temu da Angeli snubcev nikoli ni manjkalo, se ni odločila za zakonsko življenje.
Angela se je že med študijem navduševala nad raziskovalnim delom. Obiskovala je počitniške raziskovalne šole in se začela ukvarjati z biološko sistematiko. Leta 1917 je postala asistentka za herbarijske zbirke v Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani.
Kot govornica je oktobra 1920 sodelovala v pripravah na koroški plebiscit. Prijateljevala je z generalom Rudolfom Maistrom, s katerim sta v čolničku na Vrbskem jezeru kovala načrte za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
S člankom Vpliv fluorescentnih barvil na kaljenje semen (1921) v dunajski znanstveni reviji, za katerega je posnela tudi fotografije, je postala članica botaničnega društva v Berlinu.
Po ukinitvi delovnega mesta v muzeju je poučevala prirodopis, matematiko, fiziko in nemščino na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Izven učnega načrta je pri urah higiene dekletom predavala tudi spolno vzgojo.
Z učenjem nemščine je postala ena prvih radijskih predavateljic. Po njenih predavanjih je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Njeno najbolj odmevno delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic (1941). V njem je opisala 2222 rastlinskih vrst in podvrst ter metode za njihovo določanje. Ključ je bil tako priljubljen, da so ga imenovali »piskernica«. Dopolnjena izdaja z 2618 rastlinami je izšla po vojni, leta 1951.
Zaradi druženja s Francetom Kidričem so jo novembra 1943 aretirali in odpeljali v taborišče Ravensbrück. Iz tega časa je ohranjen zvezek, nekakšna kuharska knjiga, v katerem si je zapisovala recepte taboriščnic, ki so si s pripovedovanjem tešile lakoto.
V Ljubljani je bila po vojni imenovali za ravnateljico Prirodoslovnega muzeja. Kratek čas je na univerzi predavala botaniko, nato pa se je začela usmerjati v varovanje narave. Obnovila je botanični vrt Juliana v Trenti in dosegla ustanovitev Triglavskega narodnega parka.
»Za uresničevanje ideje narodnih parkov v Jugoslaviji« je v letu pred smrtjo prejela v Nemčiji visoko nagrado. Na podelitvi je ob navzočnosti rektorja bonske univerze in dekanov fakultet predavala o Triglavskem narodnem parku. Ob tem pa ni pozabila omeniti svojega bivanja v taborišču.
Zadnje mesece je kljub bolezni pisala botanična gesla za Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Umrla je 23. decembra 1967 v Ljubljani, stara 81 let.
Vira:
