Pionir avtomobilizma, izumitelj in eden prvih filmarjev iz naših krajev Anton Codelli izhaja iz plemiške družine, po kateri je poimenovan predel Ljubljane Kodeljevo, v katerem je dom družine grad Turn, znan kot grad Kodeljevo.
Anton III. baron Codelli plemeniti Fahnenfeld se je rodil 22. marca 1875 v Neaplju, kjer sta bila oče Karel, mornariški častnik, in mama Rozalija iz nemške plemiške družine Taufferer, svetovljanka, pesnica in feljtonistka, na klimatskem okrevanju.
Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo za plemiške otroke na Dunaju. S 16 leti je podedoval grad Kodeljevo, ki je bil v družinski lasti od leta 1700. Po končani maturi je po očetovem vzoru vstopil v vojno mornarico.
Zaradi zdravja je leta 1897 iz mornarice izstopil in za kratek čas študiral pravo.
Kot samouk se je posvetil študiju elektrotehnike in strojništva, zanimal pa ga je avtomobilizem. Leta 1906 je opravil strokovni tečaj pri podjetju Telefunken v Berlinu.
Leta 1898 se je vrnil z Dunaja z avtomobilom Benz velo Comfortable, podobnim dvosedežni kočiji. Za tisti čas je vozil prehitro, do 20 km/h, zato so ga prestrašeni Ljubljančani poimenovali »hudičev voz«.
Februarja 1899 se je odpeljal v Nico, kjer ga je zaigral, in se domov vrnil z vlakom. Nato je kupil še močnejši avto Daimler Viktorio, s katerim se je kot prvi dirkač s Kranjskega udeležil dirke med Salzburgom in Dunajem (1900) z motornim kolesom češke izdelave Laurin in Klement (danes Škoda). Codellija štejemo med prve naše motoriste.
Zasvojenost z izumiteljstvom je slabo vplivala na njegovo finančno stanje, imel pa je tudi vihravo zakonsko življenje. S prvo ženo, sestrično baronico Marijo Concho Codelli von Fahnenfeldje, je imel dve hčeri ter sina Karla. Drugič se je poročil s češko baronico Nino Mladota, ki mu je v Afriki rodila hči Rozemarijo. Tretja žena je bila Madžarka Ilona Drasche Lazar, ki mu je rodila sina Siksta in hčer Heleno.
V Codellijevi zbirki so se kopičili izumi in patenti: električni vžigalnik za motorna vozila, motorna kosilnica, dizelski parnik, avtomobilska svečka, visokotlačni kompresor, visokofrekvenčni telefon. Njegova zamisel je bilo veliko zračno plovilo, ki bi pristajalo in vzletalo v Mostah, sprejelo pa bi do 20.000 potnikov. Ukvarjal se je tudi s konstruiranjem letal in zasnoval rotacijski eksplozivni motor, predhodnik Wanklovega motorja.
Codelli se je ukvarjal tudi z elektrotehniko in za avstrijsko vojno mornarico zgradil radijski oddajnik za zvezo med ladjami na Jadranu in Dunajem. Radijsko oddajno postajo je postavil v zgradbi tedanje ljubljanske realke na Vegovi ulici.
Leta 1911 se je Codelli povezal z Nemčijo in v Togu do poletja 1914 zgradil oddajnik Kamina, ki naj bi služil povezavi Toga z Berlinom in z nemškimi kolonijami v Afriki.
Po vojni je iz ujetništva prišel v Švico, kjer je nadaljeval z vojaškimi izumi: oklepno vozilo, naelektren vodni curek, pomorske navigacijske naprave.
Leta 1928 je patentiral in v enajstih državah registriral napravo za prenos slike na daljavo, ki jo lahko štejemo za predhodnico televizije.
Codelli se je zapisal tudi v zgodovino filma. V Afriki se je leta 1913 seznanil z nemško filmsko ekipo in v projekt je vložil vse svoje prihranke. Posneli so 2000 m dokumentarnega in 4000 m igranega filma, s čimer je bil baron naš prvi filmski producent.
Baron Codelli je pred koncem druge svetovne vojne zaradi varnosti emigriral v Švico, kjer je 26. aprila 1954 umrl. Pokopan je v Asconi ob jezeru Maggiore. S smrtjo je rodbina Codelli po moški veji izumrla, saj sta oba sinova tragično preminila.
Zbrala in zapisala Rada Kos
Vir:
