Skladatelji, zdravniki in veliki domoljubi
Slovenec sem! Slovenec sem!
Tako je mati d’jala,
ko me je dete pestovala,
ko me je dete pestovala.
Le kdo ne pozna znamenitih slovenskih pesmi Slovenec sem in Domovini? Ne, nista nastali v letih, ko se je Slovenija osamosvojila, sta se pa postavili ob bok Zdravljici, ko je Slovenija izbirala svojo himno.
Slovenec sem je uglasbil Gustav, Domovini Benjamin Ipavec, znamenita brata, ki sta skupaj z Josipom Ipavcem, Benjaminovim sinom, pustila globok pečat v glasbi pri nas v 19. in začetku 20. stoletja.
Franc Ipavec se je iz Bele krajine preselil v Šentjur pri Celju in leta 1805 odprl zdravniško prakso, specializirano za očesne bolezni. Poročil se je z glasbeno nadarjeno plemkinjo Katarino Schweighofer. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, ki so podedovali mamino nadarjenost.
Že v tistih časih sta imela Franc, ki se je specializiral za zdravljenje sive mrene, in Katarina poseben pristop do pacientov. Katarina je v salonu s svojo glasbo umirjala paciente, medtem ko je Franc izvajal operacije.
Med njunimi otroki so najbolj znani Benjamin, Gustav in Alojz, ki so po materi podedovali izjemen občutek za glasbo in nadaljevali očetovo zdravniško tradicijo.
Najmlajši Gustav je postal zdravnik za očesne bolezni. Benjamin se je specializiral za porodničarja in ginekologa in je po končanem študiju vodil otroško bolnišnico v Gradcu.
Najstarejši Alojz, ki naj bi po glasbeni nadarjenosti prekašal svoja brata, je bil vojaški zdravnik. Žal je umrl prezgodaj, da bi se uveljavil kot skladatelj.
Gustav Ipavec je bil šentjurski zdravnik in več desetletij tudi župan. Kot skladatelja in rodoljuba sta Gustav in Benjamin velik del svojega glasbenega talenta uporabila za stvaritve, ki jih je navdihovala po marčni revoluciji leta 1848 prebujena narodna zavest.
Gustav je med Slovenci najbolj znan po uglasbitvi pesmi Slovenec sem. Za njegove skladbe je značilna spevna, ljudskemu okusu prilagojena melodija. Njegov opus sestavlja prek sto vokalnih skladb, med katerimi so najbolj priljubljene Kjer so moje rožice, Slovensko dekle, Planinska roža, Danici, Budnica, O mraku, Le predi, dekle.
V 80. letih 19. stoletja je Gustav Ipavec začel pisati zborovsko glasbo in ustanovil mešani pevski zbor, ki je bil začetnik tradicije zborovskega petja v Šentjurju.
Starejši in ambicioznejši Benjamin Ipavec je uglasbil pesmi številnih slovenskih pesnikov: Prešerna, Jenka, Gregorčiča, Aškerca, Vodnika, Stritarja. Njegova najpomembnejša uglasbitev je pesem Domovini.
Benjamin je pisal serenade in opere ter skladbe za doktorske plese, podobne četvorkam. Spoprijel se je tudi z odrsko glasbo. Po opereti Tičnik je napisal prvo slovensko zgodovinsko opero Teharski plemiči, navdih za katero je jemal iz časa celjskih grofov.
Zadnji Ipavec, ki je deloval tako na medicinskem kot glasbenem področju, je bil Gustavov sin in Benjaminov nečak, Josip Ipavec. Kot študent medicine je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. Po končanem študiju je služboval na Dunaju, nato v Zagrebu in nazadnje v Šentjurju. Njegovo najbolj znano delo je baletna pantomima Možiček.
Ženske iz družine Ipavec
Glasbeni geni babice Katarine Schweighofer so se prenesli tudi na potomke.
Marija, Amalija in Fani, nečakinje Benjamina in Gustava, so bile z Marianne Gallowitsch članice prvega avstrijskega damskega kvarteta, imenovanega Sestre Čampa. Konec 19. stoletja so bile ena izmed najbolj popularnih skupin. Igrale so po različnih evropskih dvorih, med drugim tudi na ruskem. Za Sestre Čampa lahko rečemo, da so bile pop zvezdnice tistega časa.
Dom družine Ipavec
V starem trškem jedru na naslovu Ulica skladateljev Ipavcev 27 v Šentjurju stoji od leta 1760 rojstna hiša družine Ipavec. Danes muzej in protokolarni objekt občine nas popelje v glasbeni svet družine zdravnikov, ki so svojo ljubezen do domovine prelili v številne skladbe, ki nam do srca sežejo še danes.
Razstava Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju je bila postavljena ob 110-letnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca. Skozi razstavo se sprehodimo skozi čudovit salon, opremljen s klavirjem in družinskim pohištvom. Družinsko drevo nam predstavi veliko družino in nas seznani z njenimi najpomembnejšimi člani, ki jih podrobno, vsakega posebej spoznamo še skozi njihova dela.
V interaktivni razstavi, opremljeni s sodobno tehnologijo in z možnostjo virtualnega ogleda, bodo še posebej uživali otroci.
Za vse nas pa je zagotovo najzanimivejši glasbeni del razstave, kjer s pritiskom na gumbe očarani poslušamo že skoraj ponarodele skladbe Ipavcev in se zamislimo nad tem, kako pomembno je ljubiti svojo domovino. Škoda le, da se tega danes premalo zavedamo.
Informacije
Za ogled Ipavčeve hiše se pozanimajte na naslovu
TIC Šentjur
Ulica skladateljev Ipavcev 17
3230 Šentjur
tic@turizem-sentjur.com
https://www.turizem-sentjur.com/,
kjer boste nadvse prijazno sprejeti.
Besedilo in fotografije Rada Kos
Vir:
