Dvorec Štatenberg

V Sloveniji ni veliko gradov ali dvorcev, ki bi se lahko pohvalili s takšno lepoto in baročnim okrasjem, kot nas pričakata na dvorcu Štatenberg. Dvorec stoji na majhni vzpetini v dolini reke Dravinje nasproti kraja Makole.

Današnji baročni dvorec Štatenberg je dobil ime po gradu, ki je prvotno stal na vzpetini tri kilometre od Makol.

Prvotni Stari grad je imel burno zgodovino. Mogočno utrdbo je dal domnevno v 12. stoletju postaviti Friderik Ptujski. Grad je v naslednjih stoletjih prehajal skozi različne rodbine. Najburnejše obdobje gradu se je pisalo pod lastništvom ogrskega plemiča Ferenca Tahija, ki je bil s svojim okrutnim ravnanjem med glavnimi krivci za veliki slovensko-hrvaški upor tlačanov leta 1573.

Danes so od Starega gradu ostale le še ruševine, saj so ga zadnji lastniki grofje Attemsi prepustili propadu, potem ko so si nad Dravinjo postavili novo poletno rezidenco. Baročni dvorec je dal leta 1740 po načrtih italijanskega arhitekta Camessinija postaviti grof Ignacij Maria Attems.

V ljudskem izročilu se je ohranila malo znana zgodba, povezana z nastankom dvorca.

»Ko je bil grof Dizma Attems še deček, naj bi ga nekoč ugrabila roparska tolpa, ki jo je vodila divja Špelka. Stari grof ga je s svojimi iskal, tolovaje pobil in končno Špeli odpeljal otroka. Ko je Dizma odrasel, je odročni sivi grad zapustil in si zbral daleč proč, v ravnici ob Dravinji, prostor za svojo novo rezidenco.«

Za Attemsi se je na dvorcu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov; Auerspergi, Kaiserfeldi, Conradiji.

V obdobju med obema vojnama je dvorec kupila premožna trgovska družina Neumann iz Zagreba, ki je v pritličju uredila pekarno. Drugi del dvorca so preuredili v letovišče za petičneže iz vse Evrope. Ti so imeli na razkošnem baročnem posestvu z angleškim parkom kaj početi. Poleg sprehodov je bilo mogoče v treh ribnikih plavati, ribariti in čolnariti. Park je premogel igrišča za tenis, gostje pa so lahko jahali in lovili divjad v okoliških gozdovih.

Zadnji med- in povojni lastnici aristokratskega porekla sta bili nemški grofici Mary von Crane-Matenna (por. Dyhrn) in njena hči Marija von Dyhrn.

Po drugi svetovni vojni je dvorec prešel v državno last. Nekaj let je sameval in propadal, medtem pa so iz njega izginile skoraj vse vredne stvari: umetniška dela, knjižnica in dragocena oprema.

Kljub vsemu pa je nekaj ostalo tudi za kasnejše rodove. Štatenberg danes slovi po freskah in štukaturah v Viteški dvorani in elegantnih salonih ter velja za enega najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji.

Viri:

• Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem
• zloženka Turističnega društva Štatenberg