Ni treba odpotovati na Islandijo, če se želimo kopati v toplih izvirih. V zavetju gozda pod ostanki Klevevškega gradu v bližini Šmarjeških Toplic je bazen s toplim izvirom, ki vabi kopalce tudi v mrzlih dneh leta.
Topli izvir ali Klevevška toplica je že od nekdaj privabljala pravljična in druga skrivnostna bitja. Voda naj bi bila čudežna in v njej so se verjetno kopale tudi mične gospodične s Klevevškega gradu. V bistrem tolmunu so ohranjale svoj mladostni videz in se razvajale v prijetno topli vodi.
Tako kot se za vse malce skrivnostne kraje spodobi, krožijo tudi o gradu, jamah in Klevevški toplici pravljične zgodbe. Prav veliko jih je, boste videli. In ena izmed njih pripoveduje o gorskih vilah rojenicah.
Gorski vili v Ajdovski jami
O Ajdovski jami nad Gričem kroži med prebivalci pripovedka o dveh gorskih vilah.
Vili rojenici sta hodili pod Klevevški grad v toplico prat svoja vilinska oblačila. Vsak dan sta v vasi obiskali nekega tkalca, ki jima je z veseljem podarjal mleko.
Po treh letih pride k tkalcu na Griču nekega jutra ena izmed rojenic in povpraša, koliko sta dolžni za mleko, ki jima ga je tako prijazno poklanjal vsa ta dolga leta.
Prijazen tkalec za mleko ni hotel plačila. Vila ponudi možu klobko preje in mu reče, naj si iz nje stke toliko platna, kolikor ga le hoče. Potem je rojenica odšla in se nikoli več ni prikazala.
Tkalec je od tistega časa naprej stkal iz čudežnega klobčiča velikanske bale platna. Saj niti na klobki vilinskega daru ni zmanjkalo nikoli.
Mogočnega Klevevškega gradu na skali nad izvirom ni več.
Ljudsko izročilo pravi, da so grad gradili velikani iz okolice Mokronoga. Malto, ki naj bi bila še posebej čvrsta, so mešali s soljo in močili z morsko vodo.
Zgodovinski podatki govorijo o drugačnem nastanku gradu. Postavili so ga freisinški škofje v 13. stoletju. Morda so imeli vseeno na skrivaj prste vmes tudi velikani, saj se je grad zaradi močnih zidov v 14. stoletju zelo dobro upiral napadom Turkov, ki jim ga nikakor ni uspelo osvojiti.
Grad so, tako kot večino med njimi pri nas, požgali partizani in uničili neprecenljivo dediščino. Danes na grad spominjajo le še ostanki zidov na vzpetini nad toplico.
Na grajskem pobočju nad jezercem Radulje se odpirata dve Ajdovski jami, kot so ju poimenovali domačini. Zgornja Klevevška jama je vodni rov, v katerem so našli prazgodovinsko keramiko. V spodnji jami je majhno jezerce oz. izvir z vodo s temperaturo 22 °C. V nemščini se grad imenuje Klingenfels, kar pomeni zveneča skala. Kadar je veliko vode, se v skali, na kateri grad stoji, sliši šumenje vode kot oddaljeno zvonjenje.
Zgodbam pa ni videti ne konca ne kraja, saj ena med njimi pripoveduje, da so v eni od jam skrite tri kadi denarja. Okoličani naj bi svoje zaklade znosili vanje ob napadih Ogrov in Turkov. Verjetno sta prav zato jami težko dosegljivi.
Klevevško doživetje
Obisk Klevevške toplice je lahko celodnevni izlet z vmesnim postankom in kopanjem. Zemljevid različnih krožnih pohodnih poti dobite v turistično informativnem centru ali na recepciji Term Šmarješke Toplice. Poti so označene in nas vodijo skozi gozdove, vinograde in lepo urejene vasi z ljubkimi cerkvicami.
V Klevevški toplici se lahko kopamo v katerem koli letnem času. Okolica ima prav posebno, malce skrivnostno energijo. Potok Radulja je med grajskim gričem in Homskim hribom ustvaril ozko sotesko z majhnimi slapovi in kotanjami. Te so ravno prav velike, da so lahko v njih posedale žene velikanov, medtem ko so možje gradili mogočni grad na skali.
Radulja se ob vznožju soteske razlije v jezerce, z desne strani pa vanjo priteče topli izvir. Ta je s treh strani ujet med skale, njegovo razlivanje pa preprečuje betonska brana. Voda v izviru ima 25 °C in je dovolj globoka, da lahko v njej zaplavamo.
Nadvse doživeto se je v njej namakati v mrzlem času leta. Takrat tukaj tudi ni obiskovalcev, zato nemoteno podoživljamo čas, ko so v tolmunu rojenice prale vilinska oblačila in se v njem razvajale mične grajske gospodične.
Viri:
- Irena Cerar, Pravljične poti Slovenije, Sidarta 2004.
