V tišini frančiškanskega samostana v bližini mestnega središča Nove Gorice, na griču na Kostanjevici ali na Kapeli, kot kraju pravijo domačini, so našli zadnje počivališče člani francoske kraljeve družine Burbonov. Kraj, kjer je pokopan zadnji kralj Karel X., mnogi imenujejo tudi »Mali St. Denis«.
Na vrtu samostana se v vsej svoji lepoti razkazuje najpopolnejši in največji nasad vrtnic iz skupine burbonk na svetu. Ime vrtnic ni povezano s francoskimi kralji, pač pa so vrtnice poimenovali po otoku Ile de Bourbon (današni Réunionu) v Indijskem oceanu, kjer so jih v 19. stoletju vzgojili.
Burboni, ki so ime dobili po pokrajini, od koder družina izvira, so bili že okoli leta 900 grajski gospodje. Počasi, a vztrajno, so se vzpenjali po družbeni lestvici. Leta 1555 so postali kralji majhnega kraljestva pod Pireneji, kralji Navare. Nekaj desetletij kasneje, leta 1589, je bil kot prvi francoski kralj okronan Henrik IV.
Francoski kralj Karl X. Filip (1757–1836).
Burboni so se kot kralji na oblasti držali dobrih dvesto let. Leto po začetku velike francoske revolucije sta bila oktobra 1793 ubita tudi tedanji kralj Ludvik XVI. in njegova žena Marija Antoinetta, hči Marije Terezije. V zaporu je umrl tudi njun desetletni sin, ki bi po smrti svojega očeta postal kralj Ludvik XVII. Preživela je le petnajstletna hči Marija Terezija Charlota. Ostalim članom širše družine Burbonov je uspelo zapustiti Francijo.
Po padcu Napoleona so se Burboni v Francijo vrnili in leta 1814 je prestol zasedel brat Ludvika XVI., ki si je nadel ime Ludvik XVIII. Po njegovi smrti je čez 10 let postal kralj tretji brat Karel X.
Grb Burbonov.
In kakšna je zgodba edinega evropskega kralja, pokopanega na slovenskih tleh?
Avtoritativna vladavina Karla X. je prihajala v vedno ostrejša nasprotja s parlamentom. Ko je leta 1830 izbruhnila julijska revolucija, se je Karel X. moral odpovedati prestolu in zapustiti Francijo.
Kraljeva družina je iz Francije najprej odpotovala na Škotsko, od koder je v strahu pred kolero odšla v Prago. Ko je bolezen izbruhnila tudi tam, so Karlu X. zaradi milega podnebja priporočili avstrijsko Nico, kakor so takrat imenovali Gorico. Burboni so na vabilo grofa Coroninija prispeli 20. oktobra 1836, kjer so najeli več hiš in palač.
Peti dan svojega bivanja v Gorici je kralj odšel na sprehod po cesti proti Solkanu. S spremljevalcem, vojvodom Blakaškim, sta uživala v prekrasnem pogledu na cerkev in samostan na Kostanjevici. Kralj naj bi rekel: »Tjale gor pojdem enkrat in Vi me boste spremili.« Tistega lepega sončnega dne še ni vedel, da se bo le nekaj dni kasneje usoda z njim kruto poigrala. Sedemnajsti dan po prihodu je Karel X. v 79. letu umrl za kolero.
- novembra 1836 je pogrebni sprevod s šestimi črno odetimi konji krenil na Kostanjevico po Vii della Capella. Svinčeno krsto s kraljevim truplom so položili v še dve orehovi krsti. Nanju so postavili posodo z balzamiranim srcem Karla X. Krsto so začasno pokopali v grobnico grofov Turnskih pod cerkvijo, saj so nameravali truplo prepeljali v francosko kraljevo grobnico.
Tri leta kasneje je na Dunaju umrl vojvoda Blakaški, ki je želel biti pokopan poleg svojega kralja.
Vhod v grobnico Burbonov.
V grobnici so poleg kralja Karla X. pokopani tudi njegov sin Ludvik XIX. in njegova žena Marija Terezija Charlota (hči kralja Ludvika XVI. in Marije Antoniette), prestolonaslednik Henrik V. (Karlov vnuk) z ženo Marijo Terezijo Beatrice Gaetano. Kot šesta članica družine je v grobnici tudi sestra Henrika V., Luiza Marija Terezija.
Sarkofagi stojijo na levjih šapah, simbolu moči. Robove krasijo lilije, ki jih najdemo v kraljevem grbu Burbonov.
Člani družine prvotno niso bili pokopani v skupni grobnici. Zadnja umrla Marija Terezija Beatrika Gaetana, žena Henrika V., je dala leta 1884 grobnico preurediti tako, da so danes pokopani vsi v istem prostoru. Le sarkofag vojvode Blakaškega, zvestega dvornega ministra, stoji v niši pred grobnico, kjer tudi po smrti bdi nad svojim kraljem.
Leta 1916 so posmrtne ostanke zadnjih francoskih kraljev prepeljali na Dunaj, kjer so jih začasno pokopali v karmeličanskem samostanu v Döblingu. Po 1. svetovni vojni so kostanjeviško cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji obnovili in leta 1932 posmrtne ostanke vrnili na Kostanjevico.
Poslednja želja zadnjega francoskega kralja Karla X.: »Tjale gor pojdem enkrat in Vi me boste spremili,« je bila dokončno izpolnjena.
