Ravbarjev stolp

Vsem nam je na poti na morje poznan viadukt Ravbarkomanda, na katerem nas pri Postojni pogosto pričakajo sunki burje. Globoko pod njim se cesta vije čez preval med Planino in Postojno, ki je bil pred davnimi časi eden najnevarnejših krajev na tem območju.

Cesta, ki jo z obeh strani obdajajo vzpetine, je kot nalašč za pripravo zasede. In prav to so izkoriščali roparski vitezi in drugi nepridipravi, ki so napadali karavane in jemali popotnikom premoženje, neredko tudi življenje. Razbojniki so se skrivali v gostih okoliških gozdovih, ki jim je ljudsko pripovedovanje še dodatno dodajalo srhljivost in začaranost.

Zaradi bližine stare jugoslovansko-italijanske meje, ki je potekala po vrhovih Javornika, je bila med obema vojnama na Ravbarkomandi carinarnica, zaradi katere se je na tem območju razvilo tihotapstvo, kontrabantarstvo. Prvo izmed njih je bilo organizirano s podkupovanji na veliko, kjer so tihotapili les in konje, pri drugem so sodelovale ženske, ki so čez Javornike prenašale do 25 kg težke nahrbtnike, polne mesa, moke, kokoši, jajc, soli …

Zlovešče ime pa ne izvira iz ravbarjev in žandarjev, pač pa iz Malega gradu na Planini, imenovanega tudi Ravbarjev stolp. Ta stoji na južnem robu Planinskega polja v neposredni bližini Planinske jame. Prvič je bil grad omenjen leta 1444. Stolp, zgrajen v poznogotskem slogu, je ostanek srednjeveškega Malega gradu.

Stolp je dobil ime polastniku Nikolaju Ravbarju, tržaškemu glavarju in stricu Gašperja Ravbarja, ki je leta 1484 v Predjamskem gradu ubil viteza Erazma Predjamskega.

Ravbarjev stolp stoji na skalnem pomolu nad vhodnim delom doline reke Unice, ki priteče iz Planinske jame. Zaradi odlične razgledne lege so lahko njegovi lastniki nadzorovali Planinsko polje ter branili svojo lastnino ter varovali pomembno prometno povezavo med Ljubljansko kotlino in Primorjem.

Ruševine gradu in zidovi mogočnega Ravbarjevega stolpa, ki se dviga nad krošnjami prostranih gozdov, so bili priča marsikateri roparski dogodivščini in šepetajo različne zgodbe.

In ena med njimi govori o tem, da med grajskimi ruševinami še vedno ni miru, saj se ob najtemnejših nočeh sprehaja naokoli nora grofica.

Ravbarjev stolp, ki se trenutno prenavlja, ima v nadstropju ohranjeno gotsko kapelo. V notranjosti si bo mogoče ogledati čudovit zvezdasto rebrast strop. Vstop je bil do sedaj mogoč le ob predhodni najavi, vendar se bo to kmalu spremenilo, saj bo Ravbarjev stolp v kratkem odprt za oglede in različne prireditve.

Pošast iz Ravbarjevega stolpa

Na Malem gradu je živel lep, a slino razvraten graščak. Prav nobeno vaško dekle ni bilo varno pred njegovo predrznostjo. Graščak si je od svojih podložnikov lastil »pravico do prve noči«. Stvar je segala tako daleč, da mu je oglejski patriarh zagrozil, da ga bo izobčil, če se le še enkrat dotakne nedolžnega dekleta.

Neke temne noči si je mladi nasilnež, graščak Malograjski, ki se ni želel odreči svoji stari pravici, privlekel v Ravbarjev stolp dekle iz vasi. Nesrečno dekle se je upiralo in prestrašeno steklo po zavitih stopnicah navzgor. V strahu pred nasilnim razvratnežem se je hotelo vreči z vrtoglave višine v brezno, a jo je grof dohitel in zgrabil na robu grajske line, ki je zijala nad prepadom. Vnel se je divji boj, boj na življenje in smrt, boj za dekliško čast. Dekletu je naenkrat zmanjkalo opore pod nogami in je padlo v globino, za seboj pa je potegnilo tudi surovega graščaka.

Jutranja svetloba je pod zidovjem stolpa obsijala dvoje trupel. Ta grozoviti prizor je uzrla grajska gospa, ki se je ravno tam sprehajala. V grozi je obstala in onemela. Od tistega dogodka dalje grofica ni bila več pri zdravi pameti. Kot v sanjah se je potikala med obzidjem gradu. Ljudje so ponoči pogosto slišali grozljive krike blazne ženske, ki sta se ji dan za dnem, noč za nočjo prikazovali iznakaženi trupli.

Grofica, ki je na gradu živela sama, je umrla v visoki starosti. Zidovje počasi razpada in strehe razkrivajo kraški vetrovi. Po temnih podzemskih kleteh in obokani grajski kapeli pa še dandanašnji tava ponoči njena prikazen.

 

Vir: Zorec, Marjeta: Najlepše zgodbe s slovenskih gradov. Mladinska knjiga, 2009.