Rožnik

Ivan Cankar

Princ z gore

Ivan Cankar, foto arhiv MGML

Ivan Cankar, foto arhiv MGML

Leto počasi jemlje slovo. 2018 obeležujemo kot Cankarjevo ob njegovi stoti obletnici smrti 11. decembra 1918.

V tem letu smo se mu poklonili s številnimi razstavami in prireditvami. Spominjali smo se njegovih del in številnih ljubeznih, ki so jih navdihovale.

V poletni številki smo spoznali njegovo zadnjo ljubezen Mileno Rohrmann, Cankarjevo »nevesto« s Trubarjeve 28. V tej številki pa bomo naredili kratek izlet na Rožnik, Cankarjev vrh, kot ga rad poimenujemo. Priljubljena rekreativna in družabna točka Ljubljančanov je bil najsrečnejši kraj Cankarjevega življenja.

Fotografija Delo, Princ z gore

Fotografija Delo, Princ z gore

Kako je Cankar prišel na Rožnik

Cankar se je leta 1910 vrnil z Dunaja v Ljubljano psihično in fizično povsem na dnu. V gost90ilni na Rožniku je srečal Nino, znanko iz dijaških let in ženo gostilničarja Bergmana. Dogovorili so se, da se Cankar preseli k njim. Najprej je stanoval v »mali hiši« nasproti gostilne, v gospodarskem poslopju z razgledom proti Vrhniki. Kasneje je dobil sobo v prvem nadstropju gostilne s pogledom na cerkev.

Cankar je rad zgodaj vstajal. Pestro družabno življenje se je začelo že zjutraj. Rad se je podružil z obiskovalci, ki so prišli v gostilno na zajtrk in na partijo taroka.

Po malici ob desetih, najraje je jedel jajca in šunko, se je lotil dela. Ob lepem vremenu je pisal pred gostilno, ob slabem pa za svojo mizo v gostilni, ki so ji rekli Cankarjeva miza.

Cankarjeva spominska soba na Rožniku, foto Matevž Paternoster, arhiv MGML

Cankarjeva spominska soba na Rožniku, foto Matevž Paternoster, arhiv MGML

Na uredništvo Slovenskega naroda je vsak teden prinesel redni podlistek. Za plačilo je dobival deset kron, kar je bil za tiste čase precejšen znesek. Denar je navadno še isti dan zapil s prijatelji. Če se je druženje zavleklo predolgo v noč, je prespal v Ljubljani, saj je bila pot na Rožnik zaradi roparjev nevarna. Še posebej neprijetna je bila zanj po tem, ko ga je neke noči nasilnež ranil po obrazu.

Cankarjeva spominska soba na Rožniku, foto Matevž Paternoster, arhiv MGML

Cankarjeva spominska soba na Rožniku, foto Matevž Paternoster, arhiv MGML

Iz Ljubljane se nikoli ni vračal praznih rok. Gostilničarki in natakaricama je prinašal darila, čokolade, cigarete in rože.

Družabno življenje na Rožniku je bilo v tistem času pestro. Cankar je bil slaven in na Rožnik so vsak dan prihajali častilci. Prosili so ga za avtograme, mu prinašali rokopise v pregled, dekleta so vzdihovala, ko so ga občudovala na gostilniškem vrtu. Vsi pa so nestrpno pričakovali nadaljevanja tedenskih podlistkov in feljtonov z njegovimi zgodbami v časopisih.

Poleg navadnih obiskovalcev so Cankarja obiskovale znane osebnosti. Njegov bratranec, umetnostni zgodovinar Izidor Cankar, ki je sicer obsojal njegov komunizem in alkoholizem, ga je kljub temu občudoval in finančno podpiral. Prihajali so prijatelji umetniki: Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Cvetko Golar, nekaj časa pa sta na Rožniku živela tudi Oton Župančič in Rihard Jakopič z družino. Cankar je bil vedno obkrožen tudi z žensko družbo: Mileno Rohrmann, gospodično Mico, Ano in Vero Kesslerjevo ter številnimi drugimi.

Gostilna na Rožniku je tako po Cankarjevi zaslugi postala prava umetniška postojanka.

Cankar je bil v času Rožnika plodovit pisatelj. Poleg tedenskih objav v časopisih so v tem času nastala dela Bela krizantema, Lepa Vida ter ciklusa črtic Moje življenje in Podobe iz sanj.

 

Z Rožnika v dolino

Rožnik je Cankarju predstavljal dom in najsrečnejši čas njegovega življenja. Zaradi prihoda Franzotovih fantov iz vojske, bratov rožniške gospodinje, ki so potrebovali stanovanje, se je Cankar počutil nezaželenega, pa tudi stara Franzotova mama je želela, da se Cankar umakne v mesto, kamor so ga vabili prijatelji.

Odhod z Rožnika je bil za Cankarja poguben, bil je duševno in telesno bolan. Morda je že takrat slutil, da je bila to »njegova zadnja postaja«. Na začetku septembra 1917 se je »princ z gore«, kakor so mu pravili, odselil v dolino, kjer je leto zatem umrl, star komaj 42 let.

Razglednica Rožnik, arhiv MGML

Razglednica Rožnik, arhiv MGML

 

Fotografije:

  • Cankarjeva spominska soba na Rožniku, foto Matevž Paternoster, arhiv MGML
  • Cankarjeva spominska soba na Rožniku, foto Matevž Paternoster, arhiv MGML
  • Ivan Cankar, foto arhiv MGML
  • Razglednica Rožnik, arhiv MGML
  • Fotografija Delo, Princ z gore

 

 

Vira:

  • https://www.delo.si/sobotna/princ-z-gore.html Irena Štaudohar
  • https://govori.se/zanimivosti/7-svojih-najbolj-srecnih-let-je-ivan-cankar-prezivel-na-rozniku/

 

Z nami naokrog

Danes gremo na potep. Lovimo škrate ali opazujemo vile, ki se kopajo v kristalnih gorskih jezerih. Raziskujemo učne ali pohajamo po tematskih poteh. Splezamo na najvišji hrib ali se spustimo globoko v kraški svet.

Doživetja - Z nami naokrog (izleti)

Neskončno je poti, ki nas vodijo po deželi. Na njih srečujemo pravljična bitja, spoznavamo zanimive ljudi iz pretekle zgodovine, kulturno dediščino ali se prepustimo naravoslovnim, športnim in kulturnim doživetjem.

Že veste, kaj boste počeli ta konec tedna?

Pokukajte v Prostočasnikove predloge in se podajte z nami na potep!