Šaleški grad

Razvalina Šaleškega gradu leži na strmem, skalnem, delno prepadnem griču nad Šalekom pri Velenju. Grad je bil prvič omenjen leta 1287, okoli 1770 ga je uničil požar. Najpomembnejši je ohranjen večnadstropni trioglati stolp, edini te vrste pri nas.

Šaleški grad

V gradu so od začetka (1287) gospodovali Šaleški vitezi. Leta 1314 je vitez Nikolaj Šaleški prodal utrdbo sosedu Otonu Ekenštajnskemu in njegovi ženi Evfemiji. Po letu 1341 so grad prevzeli Celjski grofje, ki pa so ga oddajali svojim vitezom v sekundarni fevd. Med temi so na gradu najdlje bivali vitezi Rifniški. Grad je po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 prešel v deželnoknežje roke.

Od takrat dalje je grad menjal številne lastnike: Raumschüssli, Teufenbach, Maurburgi. Njegov zadnji lastnik je bil od leta 1732 baron Johan Jožef Gabelkhoven, ki je gospoščino združil z gradom Turn pri Velenju. Okoli leta 1770 je grad pogorel in bil opuščen.

Šaleški grad je pravi grad za rubriko Pravljični gradovi. V njem so si kljuko podajali številni vitezi in iz mnogih zgodb je razbrati, da je bilo življenje za grajskimi zidovi burno in vznemirljivo. Iz zgodb pa je razvidno, da je bil grad večkrat preklet, zato se na ogled podajte nekega lepega sončnega dne.
Prisluhnimo zgodbam, ki jih šepečejo razpadajoče grajske razvaline.

Kako so zidali Šaleški grad

Nekoč je na Šaleškem gradu bival graščak Valentin. Odločil se je, da bo dal zgraditi visok stolp. Vsi okoliški kmetje, pa tudi tlačani z gradu Turn, so bili prisiljeni graditi stolp.

Delo je nadzorovala mlada grofova hči, znana po tem, da je grdo ravnala s podložniki; kdor je za trenutek počil, ga je posadila na leseno oslico z ostrim hrbtiščem. Da jahač ni mogel razjahati, so mu pod osličinim trebuhom zvezali noge, zato je marsikateri kmet na oslici izkrvavel.

Nekoč je dala grofična mučiti starega kmeta. Kmet je grofico preklel, takrat pa se je skala odprla in v razpoko pogoltnila mlado mučiteljico z napravo vred.
Še danes se vidi prepad, ki ga je dal izkopati graščak, da bi rešil hčerko.

Podzemeljski hodniki

Za Šaleški grad pravijo, da so tla pod njim prepredena z zemeljskimi rovi, ki vodijo do drugih gradov v Šaleški dolini. Največji rov naj bi vodil do Ognjenega gradu, katerega razvaline so nekaj sto metrov više. Drugi rov naj bi potekal do grajske kapele Velenjskega gradu na drugi strani mesta.

V rovih naj bi bil skrit zaklad, ki ga iščejo že stoletja. Vendar pa začne zemlja votlo bobneti, če se iskalec približa rovu, zato se do danes še ni našel junak, ki bi pogumno kopal dalje, prišel do rova in našel zaklad.

Zakaj ima stolp le tri stranice

Leta 1643 naj bi Šaleški grad oblegali in napadli Turki. Uspelo jim je razstreliti ves grad razen trioglatega stolpa. Od njegovih sten so se odbile prav vse kamnite krogle, s katerimi so Turki obstreljevali grad. Turki v svojih vpadih Šaleškega gradu niso nikoli osvojili.

Šaleški grad - stolp

Kako je šaleški graščak preklel grad, ženo in hčere

V 16. stoletju sta bila turnski in šaleški graščak velika prijatelja, saj je bil turnski graščak poročen s hčerko šaleškega graščaka. In ne samo to, oba sta bila strastna kvartopirca.

Nekega dne sta igrala ves dan karte. Proti večeru, ko so se strasti razvnele, sta zastavila vsak svoje premoženje. Igro je dobil graščak z gradu Turn in tako je v njegovo last prešel Šaleški grad z vsemi posestvi. Šaleški graščak se je razjezil in v jezi preklel grad, svojo ženo in tri hčere.

Od takrat dalje se v ognjeni kočiji z žarečimi konji vozi ponoči okoli gradu v črno oblečena prekleta grofica.

Črno grofico pa lahko odreši prekletstva le tisti, ki se v temni noči divjanja kočije ne bo ustrašil. Za nagrado pa bo dobil še kad, polno cekinov.

Šaleški grad

Zakleta graščakinja

Neki mož je hodil mimo Šaleškega gradu na delo v bližnji rudnik. Ker je bil reven, je hodil na delo bos. Toda v gozdu je bilo ostro kamenje, zato si je za tisti del poti nadel lesene cokle, ki jih je spravljal v razvalinah Šaleškega gradu.

Neko jutro je zaspal, zato se ni umil in ne zajtrkoval. Ko je hotel v gradu vzeti cokle, je zagledal vedra, polna zlatnikov, okoli katerih je plesala stara ženska in pela: »Človek božji, umij se s prosom!«

Toda možakar se je prestrašil in zbežal. Stekel je k potoku in se umil, potem pa le zbral pogum in se vrnil v grad. Med razvalinami je sedela žena brez veder in vzdihovala. Ko je zagledala možakarja, mu je zaklicala: »Nesrečni človek, zakaj me nisi ubogal! Rešil bi bil mene, ki sem zakleta, in dobil bi bil vse zlatnike.«

Silvestrski večer

Na silvestrski večer se je rudar iz Bevč po »šihtu« še malo zadržal v krčmi in se proti domu okoli polnoči vračal peš. Na poti navzgor proti Bevčam je začela v cerkvenem zvoniku biti polnoč.

Ko je pogledal proti gradu, je okamnel. Iz razvalin gradu je pridrvela ognjena kočija z žarečimi konji, ki jih je vodila črna gospa. Kočija je preletela pot do starega gradu Ekenštajn in izginila med razvalinami.

Ura je odbila do konca, otrpli rudar pa se je onemogel zgrudil ob pot. Zjutraj so ga našli napol zmrznjenega in nekaj dni je potreboval, da si je opomogel in povedal, kaj je doživel.

V kočiji naj bi bila prekleta graščakinja, ki ne najde miru. Vsakih sto let se na silvestrski večer prepelje iz ene na drugo razvalino. Če bi pogumen človek ustavil konje, bi jo lahko rešil. Tako pa v tihih nočeh še vedno zavija in joče v krošnjah smrek okoli Šaleškega gradu.

 

Zadnje dejanje na Šaleškem gradu

Nekega popoldneva pred sto in še več leti naj bi v gradu priredili ples (okoli 1770). Med zabavo se je razvnelo silovito neurje in v grad je treščila strela. Zaradi glasnega veseljačenja niso opazili požara, dokler ni bila vsa iz skodel narejena streha v plamenu. Po tem dogodku gradu niso več obnavljali.

Za zabavno raziskovanje gradov v Šaleku in okolici toplo priporočam odlično publikacijo Pozojeva grajska pot okoli Velenja avtorjev Špele in Roka Polesa, ki je bila tudi vir nastanka tega članka. Najdete jo na naslednji povezavi: http://www.velenje-tourism.si/files/tourism/pohodnistvo/pozojeva-grajska-pot-zlozenka.pdf.

Grad Šalek okoli leta 1810 (vir TD Šalek)

Grad Šalek okoli leta 1810 (vir TD Šalek)

 

Grad Šalek okoli leta 1681 (Vischerjev bakrorez)

Grad Šalek okoli leta 1681 (Vischerjev bakrorez)

 

Pravljični gradovi Slovenije

Kako vznemirljivo je raziskovanje gradov! So v njih živeli princi in princese? Se v grajski kleti skriva zmaj? Le kje je zakopan skrivnostni zaklad?

Doživetja - Pravljični gradovi v Sloveniji

Slovenija je posejana z gradovi, dvorci in graščinami. Nekateri so ohranjeni, drugi so žal prepuščeni propadanju. Za mnoge med njimi danes le slutimo, kako mogočno so vladali nad pokrajino pod seboj.

V gradovih stanujejo zgodbe. Nekatere resnične, druge takšne, da jim komaj verjamemo. Pa so res neverjetne?

Prisluhnimo zgodbam, ki jih šepetajo grajski zidovi, in jim pustimo, da nas zapeljejo v skrivnostno življenje gradov in njihovih prebivalcev.