Zadnji tisočak pred slovenskim morjem nudi s svojega neporaščenega vrha na vse strani neba enega najlepših razgledov v Sloveniji. Na jugu prek Istre do visoke Učke, na zahodu prek morja vse do Benetk in Dolomitov. Na severu med Alpami prepoznamo Triglav.
Izlet na Slavnik pa ni le pohodniško doživetje z občudovanjem narave. Gozdovi pod vzpetino, ki se razprostirajo čez Matarsko podolje, Podgorski kras in Čičarijo, so domovanje skrivnostnih polhov Štrpedov. Zgodbe o Štrpedih in njihovih dobrih delih se prenašajo iz roda v rod in skoraj vsaka stara domačija pozna svojo.
Kdo pa so Štrpedi, boste sedaj vprašali?
Vsakih sedem let se je v teh krajih ob pomoči lune in zlatokljunega sokola Lunja izlegel Beli polh Štrped. Na pogled je bil kakor drugi polhi, le da je Štrped imel krila namesto prednjih nog. Tudi oči je imel sokolje, iz ušes pa so mu rasli jesenovi listi.
Štrpedi so bili plašljive živali, ki so čez dan dremali v drevesnih duplinah ali pod koreninami, ponoči pa so neslišno letali naokrog in pomagali revnim, bolnim in pomoči potrebnim.
Zdaj pa na Slavnik
Dostopnost
Na vrh Slavnika pridemo iz katere koli smeri. Nanj lahko splezamo tudi s kolesom ali celo z avtom. A za to res ni prave potrebe, saj po najkrajši poti iz Podgorja pridemo na vrh že v manj kot uri hoje. S kolesom je navzgor lažje, če izberemo makadamsko pot.
Gorskim kolesarjem je znana kamnita pot navzdol proti Prešnici, ki vodi skozi slikovit nizkorasli gozd. Ta pot je del Slovenske planinske transverzale, zato previdno zaradi številnih pohodnikov.
Na Slavnik je podobno preprosta pot tudi z vzhodne strani. Dostop z avtom do Skadanščine je sicer malo daljši, zato pa boste nagrajeni z razgledi manj obljudene poti.
Bečun
Na poti med Markovščino in Skadanščine si oglejte obnovljeni bečun. To je kamnit vodoravno obokan objekt, ki prekriva studenec. S tem so si na območju Čičarije ljudje zagotovili dovolj vode tudi v najbolj sušnih časih. Poleg bečuna je tudi kal, značilna z ilovico utrjena okrogla mlaka, kamor se prihajajo napajat gozdne živali.
Letni časi
Čeprav je blizu morja in je visok le nekaj več kot tisoč metrov, je Slavnik pogosto deležen snega. Burja zna tu narediti še posebej slikovito zimo. Romantikom je Slavnik najlepši spomladi, ko na njegovih travnikih vzcvetijo rože. Na stotine različnih vrst in barv jih je.
Ker je vrh gol, poleti na njem vlada vročina. Zato je najprijaznejši pozno zvečer, ko čakamo, da se na eni strani sonce potopi v morje, medtem pa se na drugi že prižigajo zvezde. Spet prijazen čas za obisk je jesen, ko se grmovje in gozd odeneta v pisane žareče barve.
Kadar koli se boste povzpeli na Slavnik, boste uživali v prečudoviti naravi in razgledih. Ob spustu navzdol pa ob mraku pokukajte v drevesna debla ali v vdolbine pod korenine. Morda boste pri dremežu zalotili Belega polha Štrpeda.
Kako je Štrped pomagal Johanu
Ko je Johan jeseni nehal zidariti v mestih ob morju, se je peš odpravil proti domu. V Črnem Kalu je v ošteriji nekaj pojedel in potem spil še par bokalov dobre istrske črnine. Pot je nadaljeval po stezi in v mraku prišel do Podgorja. Tu je pri znancu zvrnil še nekaj dobrega brinjevca in se v temi odpravil proti gori.
Tam blizu Garmade pa je zaradi vinjenosti zgrešil stezo in se izgubil. Taval je po gozdu, se spotikal ob kamne in robido, se nekajkrat prevrnil in obležal v vrtači.
Ko je tako gledal v zvezdnato nebo, se je nad njim prikazala ptiču podobna prikazen. Že je mislil, da je prinašalka smrti – sova –, potem pa spozna Štrpeda. Ta mu veli, naj mu sledi. Obljubi mu, da ga bo pripeljal na pravo pot. Prav kmalu sta bila na vrhu Slavnika, kjer pa je Štrped kot blisk izginil, nekam dol proti Skadanščini, kamor je bil tudi Johan namenjen in je tja ob zori tudi srečno prišel.
- Pripovedovala: Ana Kocjan, roj. 1899, po domače se hiša imenuje »Fliskovi«, Poljane 3.
- Zgodbe o Štrpedu iz Matarskega podolja, Podgorskega krasa in Čičarije je zbral in zapisal Pavel Medvešček.
