Štanjelski grad

Za štanjelskim obzidjem domujejo navihane zgodbe.

 

Štanjel, obzidano srednjeveško mestece v osrčju krasa, skriva nešteto posebnih zgodb.  Sprehodite se po krožni poti med kamnitimi hišami, uživajte v Ferrarijevem vrtu, spoznajte Maksa Fabianija in njegova dela ter raziščite, zakaj na vratih hiš visijo venčki.

Štanjelski grad

Pri štanjelskem gradu nikoli čisto dobro ne veš, kje se konča obzidje, začne grajska zgradba in nadaljuje naselje. A če gremo lepo po vrsti, vidimo, da se izza obzidja izvijejo grad, cerkev svetega Danijela in trg z vodnjakom, ki predstavljajo središče naselja. Od tu v notranjost tečejo kamnite uličice, ki ne morejo skriti srednjeveškega porekla. Ležerno ovijajo pobočje hriba nad naseljem, ki ima že več kot tisočletno tradicijo.

Štanjelski grad

Najstarejši ostanki štanjelskega gradu segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofje Kobenclji ob koncu 17. stoletja. Štanjelski grad je bil močno prizadet v drugi svetovni vojni, vendar naselje ni izgubilo svoje čarobnosti. Grad z grajskim dvoriščem je danes prizorišče najrazličnejših kulturnih prireditev. V grajskih prostorih je urejena tudi likovna zbirka kraškega slikarja in grafika Lojzeta Spacala.

Štanjelski grad

Spomini na čase, ko so Štanjelci živeli v senci svojega graščaka, so ohranjeni najmanj v dveh navihanih kraških štorijah. Zapisali sta jih Jelka Hadalin in Danila Kocjan v knjigi Bejži zlodej, baba gre.

 

O nabritem tlačanu

Biriči so po vseh vaseh, ki so pripadale štanjelski graščini, pobirali desetino. Vsi so dali, kolikor je bilo določeno, a eden se je uprl.

Biriči so to nesli na nos graščaku, ki se je grozno razjezil. Ukazal je temu tlačanu, da mora priti na točno določen dan na grad in ne sme biti ne oblečen ne nag, ne obut in ne bos, ne sme priti peš niti se ne sme pripeljati. Če bo to izpolnil, mu bo odpustil, sicer ne bo več videl belega dne. Ko je prišel dan, se je kmet takole oblekel: spodaj je bil gol, čez rame si je odel pelerino, imel je čevlje, a brez podplatov, jahal je na kozi, a z eno nogo tancal po tleh. Graščak mu ni mogel nič, ker je videl, da je naletel na enega, ki ga je bolje pustiti na miru …

Štanjelski grad

 

Kovači v lipi

Ko je Filip Janez Kobencelj dobil v last štanjelski grad, so bila vrata, ki gledajo na kobdiljsko stran, lesena. Bal se je roparjev, zato je dobil tri kovače in jim naročil, da morajo v treh dneh skovati železna vrata. Naredili so jih, a niso jih postavili, ker jih je prehitela noč. Tako jim je grof naročil, naj varujejo vhod v mesto. Ker so se bali ravbarjev, so se spravili na lipo, ki je stala tam zraven. Tudi za vrata so se bali, zato so jih z vrvmi dvignili na lipo.

Tisto noč so res prišli ravbarji v Štanjel in ukradli grofu cekine. Ko so se vračali, so pod lipo postavili mizo in nanjo stresli cekine ter jih šteli. Na sedem delov so delili, zakaj toliko jih je bilo. Vseh sedem roparjev si je bilo podobnih, eden pa je imel navado, da je zmeraj molel jezik iz ust.

Ker je štetje dolgo trajalo, kovači niso mogli več držati težkih vrat. Ravbarji so ravno končali štetje, ko so vrata štrbunknila točno na tistega ravbarja, ki je držal jezik zmeraj ven iz ust. Prebila so mu jezik. Kovači na vrhu so se ustrašili, zakaj ta s prebitim jezikom jih je opazil. A kaj, ko ni mogel ničesar povedati! Drugi razbojniki so tekli, ta pa za njimi … Hotel jim je povedati, da naj ga počakajo, hotel jim je povedati, da kazen ni prišla z neba, samo z lipe.

Grof je vse tri kovače bogato nagradil. Sedem razbojnikov pa verjetno še zmeraj teče, če se niso vseeno kje ustavili ...

 

Vir:

  • Cerar, Irena. Pravljične poti v zgodovino. Sidarta. Ljubljana, 2009.

Pravljični gradovi Slovenije

Kako vznemirljivo je raziskovanje gradov! So v njih živeli princi in princese? Se v grajski kleti skriva zmaj? Le kje je zakopan skrivnostni zaklad?

Doživetja - Pravljični gradovi v Sloveniji

Slovenija je posejana z gradovi, dvorci in graščinami. Nekateri so ohranjeni, drugi so žal prepuščeni propadanju. Za mnoge med njimi danes le slutimo, kako mogočno so vladali nad pokrajino pod seboj.

V gradovih stanujejo zgodbe. Nekatere resnične, druge takšne, da jim komaj verjamemo. Pa so res neverjetne?

Prisluhnimo zgodbam, ki jih šepetajo grajski zidovi, in jim pustimo, da nas zapeljejo v skrivnostno življenje gradov in njihovih prebivalcev.