Slovenska svetnica
Ema (tudi Ema Pilštanjska, Ema Krška, Ema Breže-Selška ali Hemma) naj bi se rodila leta 973 na gradu Pilštanj na Kozjanskem. Po materini strani je pripadala mogočni bavarski rodbini Luitpoldingov, ki so v 10. stoletju kot vojvode vladali Bavarski. Emin prednik, plemič Waltuni, je leta 895 od kralja Arnulfa dobil grad Rajhenburg in Krško polje.
Starši so Emo poslali na nemški dvor in jo zaupali vojvodi, poznejšemu nemškemu kralju Henriku Bavarskem, in kraljici Kunigundi. Mlada in lepa Ema je na dvoru spoznala Viljema, grofa v Brežah na Koroškem in mejnega grofa Savinjske marke, prav tako iz vrst bavarskega visokega plemstva. S poroko iz ljubezni je nastala mogočna rodbina, katere posestva so se v začetku 11. stoletja razprostirala od Furlanije na zahodu do reke Sotle na meji z Ogrsko na vzhodu ter od reke Donave na severu do dolenjske reke Krke na jugu.
Prva leta zakona so minevala v sreči in veselju. Bila sta blaga in preprostim ljudem naklonjena zemljiška gospoda. Zakon je bil složen, žal pa njuna sreča ni trajala dolgo. Njuna sinova Viljem in Hartvig sta umrla v nepojasnjenih okoliščinah, nato je bil leta 1016 ubit Vilijem.
Ema je postala ena najbogatejših žensk svojega časa. Oporo je našla v veri in svoja posestva vodila v korist Cerkve. Zidala je svetišča in ustanavljala župnije, med drugim tudi cerkvi v Šentrupertu na Dolenjskem ter v Vidmu ob Savi.
Najpomembnejše Emino delo je samostan benediktink v Krki na Koroškem, kjer je preživela zadnja leta svojega življenja. Živela je v redovniški skupnosti in se udeleževala molitev, redovnica pa nikoli ni postala. Umrla je v letu 1045.
Emine posmrtne ostanke so leta 1287 prenesli v grobnico samostanske cerkve Žalostne Matere Božje v krškem samostanu. Istega leta jo je Papež Honorij IV. razglasil za blaženo, papež Pij XI. pa 5. januarja 1938 za svetnico.
God svete Eme je 27. junija. Je zavetnica nosečnic, porodnic in zavetnica za zdravje oči.
Kraje, povezane z njenim življenjem, povezuje Emina romarska pot. Dolga je 690 km in poteka čez Koroško, Štajersko, Dolenjsko in Gorenjsko.
