Bukovniško jezero

Prekmurske vile

V nekdanjih časih, ko je bilo še dosti logov, so vile rade prebivale pri nas. Bile so lepe postave, deklice zelo zalega obraza. Imele so dolge lase, ki so bili skrbno počesani. Imenovali so jih tudi divje dekle. Najrajši so bivale v logu, kje na kakšnem skrivnem mestu poleg vode. Človeku niso nikoli naredile ničesar hudega, vedno samo dobro. Tako so na primer prinesle oraču, ki je prišel zgodaj zjutraj na polje, krapce za zajtrk. Stari gospodarji še dandanes znajo povedati svojih hlapcem: "Jutri zgodaj zjutraj nakrmi kobile, da bodo šle bolj zgodaj orat, mogoče nama divje dekle krapce prinesejo!" Če pa je orač nad živino besnel, ali pa z bičem pokal, ali pa preklinjal, mu niso prinesle zajtrka, niti pokazale se mu niso.

Prekmurci poznajo tudi rusalke, ki so v zeleno oblečene, imajo zelene šolne, zelene godeše in zelene lase. Prebivajo v globočinah bistrih voda, so zmeraj mlade, in če dobe mladeniča v svojo domovino, ostane večno mlad. Kdor se jim posmehuje, kadar si češejo ob bregu vode zelene lase – gorje mu, če ga dobe! Do smrti ga ščegetajo!

(Prirejeno po: Jakob Kelemina: Prekmurska sporočila in Morske deklice ali Matice. V: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Bilje, Humar, 1997, str. 161 in 175.)

 

Bukovniško jezero

K zelenim rusalkam

Za vilami in rusalkami bomo gledali v okolici Bukovniškega jezera, ki leži na jugovzhodnem delu Goričkega. Nastalo je z zajezitvijo povirja Bukovniškega potoka, ki naj bi služilo kot poplavni zadrževalnik. Dolgo je 500 in v najširšem delu široko 200 metrov. Vendar se je kljub umetnemu nastanku že popolnoma spojilo z naravnim okoljem. Obraščajo ga prostrani gozdovi, na jugu se razteza gozd Urbanija, na severu pa Zgornja šuma. Na jezeru lahko čolnarite, okolica pa je priljubljen kraj za sprehajanje in taborjenje.

V okolici jezera so radiestezisti in bioenergetiki odkrili številne zdravilne točke blagodejnega zemeljskega sevanja. Le-te privabljajo veliko število obiskovalcev, bolnikov, pa tudi radovednežev vseh vrst. V bližini jezera je kapela sv. Vida, ob kateri je izvir, katerega voda je po ljudskem verovanju zdravilna. Domačini pravijo, da so nekateri s pitjem in umivanjem oči z vodo iz tega izvira spregledali. To pa ni edini zdravilni izvir v Pomurju. Tudi Ivanov izvir pod Razkrižjem že stoletja slovi kot zdravilni kraj. Med ljudmi živi zgodba o slepi deklici, ki je na tem kraju spregledala, ali o pastirju, ki si je ob njem pozdravil vnete oči.

Bukovniško jezero z okolico je vključeno v Krajinski park Goričko.

 

Izhodišče

Parkiramo na označenem parkirišču pri jezeru. Do izhodišča se pripeljemo iz Murske Sobote preko Dobrovnika, kjer je k jezeru odcep na levo.

Opis

Od okrepčevalnice gremo po urejeni pešpoti mimo table z opisom točk naravne energije, vendar ne izberemo te poti. Nadaljujemo mimo informacijskega središča do jezera. Obhodimo ga lahko s katere koli strani; če začnemo na desni, gremo najprej mimo ribiške koče, nekaj časa po makadamski poti, nato se pot usmeri k jezerskemu bregu. Na severovzhodni strani jezera gremo del poti po kolovozu.

Ko obhodimo jezero, lahko podaljšamo pot in obiščemo še Vidov izvir. Pri lesenem mostičku za gozdarsko kočo gremo desno in sledimo markacijam Pomurske planinske poti. Pot se rahlo vzpne po gozdu do izvira. Ker naj bi bila voda iz tega izvira zdravilna, jo ljudje odnašajo v velikih količinah. Nad izvirom je majhna kapelica Sv. Vida.

Po isti poti se vrnemo do jezera in nato na izhodišče.

 

Vrsta izleta

• Ob jezeru je speljana sprehajalna pot, ki je sicer neoznačena, a orientacijsko neproblematična. Del poti od jezera do Vidovega izvira je markiran.

Najprimernejši čas

• Vsi letni časi.

Dolžina izleta

• Okoli jezera: 1 ura
• Jezero–Vidov izvir: 5–10 minut
• Skupaj: 1,30–2 uri

 

Zbrala in zapisala Irena Cerar, fotografije Tadej Maligoj

Iz knjige Pravljične poti Slovenije, založba Sidarta