Izumitelj in tovarnar, ki je prvi na svetu izdelal bicikel z enako velikima kolesoma in razvil 21 tipov avtomobilov.
27. junija 1862 se je v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah rodil nenavaden fant. Puhov Janez, drugi od štirih otrok očeta želarja (kajžarja) in matere Neže, je bil sila radoveden fant. Brati in pisati se je naučil v domači enorazredni šoli. Z izdelovanjem mlinčkov in ob opazovanju očetovega mlina na Dravi je spoznal, da ga zanimajo tehnične stvari. Kot 12-letni fantič se je začel učiti za ključavničarja in učno dobo je leta 1877 končal pri mojstru Ceršaku v Radgoni.
V želji po znanju je odšel prek Dunaja v Nemčijo, od koder se je vrnil leta 1882. V letih 1882–1885 je v Gradcu služil vojsko kot topničar, kjer je v 6. regimentu artilerije postal prvi ključavničar.
Po vojski se je vrnil v Gradec in popravljal šivalne stroje in kolesa, neudobna kolesa »mišolin«. Razmišljal je o izboljšavah, kar je uresničil v delavnici mojstra Albla: znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, kolo pa so gnali pedali z verigo.
Leto 1889 je bilo zanj prelomno. Poročil se je z Reinitzhuberjevo Marijo, hčerjo premožnega meščana, kot priseljenec dobil obrtno dovoljenje in odprl Tovarno koles Styria. Janez Puh se je ponemčil in postal Johann Puch.
Takratna kolesa so imela prednje kolo veliko večje od zadnjega, poganjali pa so jih s pedali na prednji osi. Prvi na svetu je Puh v svoji tovarni izdelal kolo »Styria« z enako velikima kolesoma, kot ga je razvijal pri mojstru Alblu.
Styrie so bile modna muha med družbeno smetano. V hudi konkurenci je Styria na dirkah (1893–1895) dosegala odlične rezultate ter zmagala na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza.
Leta 1899 sta kolesarski tovarnar Werner in Puch kupila stari mlin v Gradcu. V njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles, ustanovljene so bile Puhove tovarne z imenom Erste Steiermarkrische Fahrradfabrik Johann Puch, A.C.
V Ameriki so se pojavila kolesa z bencinskim motorjem, zato je Puh skonstruiral svojega. Leta 1903 je njegova tovarna kolesa z motorjem že serijsko izdelovala.
Tovarna je obdržala proizvodnjo biciklov in razširila mrežo prodajaln koles in motorjev ter popravljalnic. Na Dunajski cesti 7 je Puh v Ljubljani odprl popravljalnico leta 1898.
Nekega dne je Marijo in Puha na vožnji z motorjem namočil dež, zato je Puh začel razmišljati o motorju s streho. Leta 1903 je patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal prvi avtomobil.
Leto 1906 je Puhov dvocilindrski motocikel v Franciji na dirki za pokal Gordon-Bennet dosegel svetovni hitrostni rekord (77 km/h). V tem letu so začeli v njegovi tovarni serijsko izdelovati avtomobile.
Leta 1909 je patentiral štirivaljni bokserski motor, ki sta ga desetletja pozneje uporabljala Volkswagnov hrošč in kultni Porsche 911.
Istega leta je izdelal agregat za prvi avstrijski zrakoplov, a se je zaradi letalske nesreče leta 1912 s tem nehal ukvarjati.
Janezu Puhu so priznali 13 avtomobilskih patentov in šest za pisalne stroje. Razvil je 21 tipov avtomobilov, s katerimi je oskrboval tudi avstrijski dvor.
Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1100 delavcev, izdelala je 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Po tem letu se je Puh zaradi bolezni umaknil iz podjetja in se posvetil jahalnemu športu.
Umrl je 19. julija 1914 na ogledu konjske dirke v Zagrebu, pokopan pa je v Gradcu.
Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej. Leta 1934 se je združila s koncernom Steyr-Daimler-Puch A.G. s sedežem na Dunaju.
O velikem izumitelju Janezu Puhu lahko izveste več v njegovem muzeju.
Puhov muzej je v Juršincih na naslovu Sakušak 83.
Obiščemo ga lahko od maja do novembra vsako soboto in nedeljo ter med prazniki, med tednom pa po predhodni najavi.
Informacije: http://www.janez-puh.si.
Viri:
Po virih brskala in zbrala skupaj Rada Kos, fotografije iz arhiva Društva rojaka Janeza Puha
