Kjer pojejo morske deklice
Slovenci ob vsaki priložnosti radi poudarimo, kako kratka je naša obala. Pa vendar je kljub svoji majhnosti in turističnosti še vedno mestoma neobljudena, neokrnjena in romantična.
Eden takšnih krajev je Krajinski park Strunjan. Edinstveno zavarovano območje, ki zajema tudi morski del, je na Strunjanskem polotoku med Piranom in Izolo. Odlikuje ga bogata biotska raznovrstnost, naravne in kulturne danosti pa parku dajejo poseben pečat.
Krajinski park Strunjan doživimo na sprehodu po tematski poti »Strunjan v podobah morja«. Pot, ki nas v slabih dveh urah po stezi skozi gozd, ki sega do obale, povzpne iz solin do mogočnih klifov, predstavi pisano morsko življenje ter nas spusti med značilnimi terasami z vinogradi do pinijevega drevoreda in nazaj do solin.
Tematske table nas ob poti seznanjajo z zanimivostmi. Nezahtevna pot je poleg sproščujočega potepanja v naravi tudi poučna.
Stjuža in soline
Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Nekoč odprt zaliv so pred več kot 200 leti z nasipom ločili od morja, tako da je danes laguna povezana z morjem le s kanalom oz. »ribjimi vrati«. Do druge polovice 20. stoletja so v laguni gojili ribe. Spomladi, ko se ribe zaradi hrane selijo v toplejši plitvi del morja, so priplavale v laguno skozi »ribja vrata«. Voda se je jeseni ohladila in ribe so se želele vrniti na odprto morje, vendar so jih pri izhodu čakale mreže ribičev. Letno so v tej naravni ribogojnici nalovili približno tono cipljev, brancinov, orad in jegulj.
Zaradi naravnih danosti morskega obrežja so z nasipi, kanali in plitvimi bazeni še preostali del zaliva preoblikovali v soline. Sol, ki so jo v času Beneške republike pridobivali, je bila izjemno čista in bela in zaradi tega cenjeno trgovsko blago. Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju, kjer se sol po tradicionalnem postopku pridobiva že več kot 700 let.
Z zaprtjem zaliva je na tem območju nastal svojevrsten biotop, zaradi česar so postale soline dom za redke rastline in živali, ki so prilagojene slanim tlom.
Strunjanski klif
Na severnem delu parka se nad morjem dviga 80 metrov visok flišni klif, ki je s svojim poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja naravni rezervat. Prepadne stene in prodna obala ob vznožju so v celoti prepuščene moči narave, kjer morje, dež in veter krušljive plasti kamnin oblikujejo in jim rišejo nove podobe. Na razglednih točkah in ob pomoči kukal je mogoče pogledati od Triglava do Slavnika.
Solinarski hiši
Obe ohranjeni solinarski hiši sta nekoč služili svojemu namenu, danes pa uporabljajo solinarji le eno. V drugi je središče za obiskovalce. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja in je značilen primer solinarske arhitekture s skladiščem soli v pritličju in stanovanjskimi prostori za solinarjeve družine v nadstropju, kjer so shranjevali tudi orodje.
Večina med nami pozna Strunjan kot poletno letovišče z vrvežem na s kopalci prepolni plaži. Pa vendar skriva Strunjanski polotok številne zaklade naravne in kulturne dediščine ter samotne kotičke za uživanje in razvajanje duše.
Opazujte sonce, ki se ob večeru potopi v morje za Piranom, ali pa se v tišini jutra povzpnite na klif, kjer, kot pravi Irena Cerar v svoji knjigi Pravljične poti Slovenije, lahko samo na tem delu neukročene obale slišite milo petje morskih deklic.
Vir:
