Zadnja ribniška čarovnica
Čarovnice so že od nekdaj burile ljudsko domišljijo. Čarovništvo so pripisovali nenavadnim, samotarskim ženskam, ki so bile ljudem sumljive po videzu ali delu. Za čarovnice so veljale rdečelaske in tiste, ki so se ukvarjale z zdravilstvom ter zeliščarstvom. Čeprav si zaradi pravljic ob omembi čarovnic predstavljamo starejše ženske z debelimi bradavicami in dolgimi nohti, so se na grmadah velikokrat znašla tudi lepa in mlada dekleta.
Z izdajo tako imenovane čarovniške bule papeža Inocenca VIII. so se leta 1484 začeli množični procesi preganjanja čarovništva, katerih glavno vodilo je bilo sovraštvo do žensk. Zaradi nevednosti in neznanja so jih dolžili uničevanja poljskih pridelkov, pogina živine, nenavadnih vremenskih pojavov, srečavanja s hudičem ... Na civilnih procesih so to dokazovali s slabimi lasmi, kožnimi znamenji nenavadnih oblik osumljenk …
Čarovniški procesi so potekali med letoma 1430 in 1780. Po ocenah raziskovalcev zgodovine naj bi ti zahtevali od 40.000 do 60.000 žrtev, med katerimi je bilo 80 % žensk.
Eden zadnjih procesov proti čarovnicam na Kranjskem je bil v Ribnici. Proces je trajal vsaj dve leti in je terjal sedem znanih žrtev. Zadnja med njimi je bila Marina Češarek.
Iz ohranjenega sodnega zapisnika lahko razberemo, da je bila Ribničanka Marina Češarek stara približno 40 let, bila je mati šestih otrok, poročena s čevljarjem. 30. aprila 1701 je cesarsko krvno sodišče na gospostvu Ribnica začelo proti njej čarovniški proces.
Marina Češarek je vztrajala, da je nedolžna. Ker je bilo bistvo sodnega postopka uveljavljeno pravilo, da je »priznanje kralj dokazov«, so 6. maja sklenili, da jo bodo posadili na čarovniški stol in iz nje priznanje izsilili. Čarovništvo je veljalo za strahoten zločin, zato je bilo mučenje na procesih prepuščeno rabljevi domišljiji. Po treh urah neizmernih bolečin je Marina Češarek čarovništvo priznala.
Marina Češarek je upala, da jo bodo za nekaj časa zaprli, nato pa se bo vrnila k družini. 11. maja 1701 je sledila sodba, s katero so Marino Češarek drugim za zgled usmrtili z obglavljenjem, njeno telo pa so vrgli na grmado. Pod sodbo se je podpisal krvni sodnik Janez Jurij Hočevar, eden največjih izvrševalcev čarovniškega prava pri nas.
Na Marino Češarek in druge žrtve procesov nas spominja ribniški muzej s stalno razstavo o procesih proti čarovnicam. Grajski stolp nas s svojo temačnostjo popelje v čas zgodnjega novega veka. Vzdušje na čarovniškem procesu pričara zvočna kulisa zaslišanja, na katerem se Marina Češarek brani pred sodniki. Na ogled je replika znamenitega čarovniškega stola. Le predstavljamo si lahko, kakšne muke in bolečine so preživljale ženske, ki so se jim v telo z vseh koncev zabadale konice čarovniškega stola. Med mučilnimi napravami je bila priljubljena tudi naprava za stiskanje palcev, na ogled pa je postavljenih tudi nekaj manjših mučilnih pripomočkov.
Stalna razstava ribniškega muzeja Boj krvavi zoper čarovniško zalego nam prikaže nesmiselnost ene izmed največjih nesreč, ki jih je povzročil človek s svojo nevednostjo. Upajmo le, da se v prihodnosti kaj takega ne ponovi.
Besedilo Rada Kos, fotografije Tadej Maligoj
Muzej Ribnica
www.muzej-ribnica.si
