Sprehod po secesijski Ljubljani

Na prehodu v 20. stoletje se je v več evropskih mestih pojavilo novo umetnostno gibanje, ki je zajelo vse zvrsti umetnosti, od arhitekture, slikarstva in kiparstva do uporabne umetnosti, gledališča, glasbe, literature in mode. Imelo je skupna izhodišča in cilje, hkrati pa različne slogovne izraze in tudi različna imena: jugendstil, art nouveau, secesija ...

Ljubljana secesija

Glavni naročnik in porabnik umetnosti je bilo meščanstvo. V želji, da bi se približalo plemstvu, je namenilo vso pozornost blišču svojih bivališč. Nova umetnost je iskala navdih v rastlinskem in živalskem svetu, v folklornih motivih pa tudi v geometrijskih oblikah.

Secesija se je v Ljubljani pojavila na začetku 20. stoletja. Večina stavb iz tega obdobja je med starim mestnim jedrom in železniško postajo. Temu delu mesta pravimo secesijska Ljubljana.

Nekdanji licej in dekliški internat Mladiko (1907) je zasnoval Maks Fabiani. Fasada iz opeke in ometa ni tipično secesijska. Portal je okrašen z grbi Kranjske, Ljubljane in Josipa Gorupa. V stavbah je sedež Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Sokolski dom na Taboru je bil zgrajen in ornamentiran v slovenskem ljudskem slogu po načrtih Ivana Vurnika. Eden prvih pokritih športnih objektov v Sloveniji se imenuje po naročniku Športnemu društvu Sokol.

Zmajski most (1901) je prva secesijska arhitektura v mestu in ena najlepših stvaritev iz tistega časa na evropskih tleh. Štirje veliki in šestnajst malih zmajev, narejenih iz bakrene pločevine, krasijo most iz armiranega betona, inovacije v času gradnje.

Hribarjevo hišo (1907) na Slovenski cesti je dal zgraditi ljubljanski župan Ivan Hribar. Zgradba je delo arhitekta Maksa Fabianija in velja za eno njegovih najstrožjih del.

Drofenigova hiša (1914) (tudi Miklavčeva veleblagovnica) na Mestnem trgu je prva stavba z montažno jekleno fasado in skeletno železobetonsko konstrukcijo. Predstavlja enega izmed vrhuncev razvoja gradbene tehnologije v Ljubljani.

Stavba Mestne hranilnice na Čopovi, prve slovenske banke, je znana po secesijskem pročelju z nadstreškom v obliki razprtih cvetnih listov. Nad vhodom je ohranjen originalni secesijski izvesek. Fasado krasita kipa, prispodobi trgovine in proizvodnje.

Spodnji pas rustike, ki se izraža kot zadržan geometrijski okras, in fasadno okrasje z modro-belimi šahovnicami in rožnimi motivi dajeta eleganco stanovanjski stavbi Kmečke posojilnice na Slovenski cesti (1907).

Hauptmannovo hišo (1904) (tudi Mali nebotičnik) na Prešernovem trgu je po potresu dal v secesijskem slogu prenoviti trgovec z barvami Adolf Hauptmann. Hišo krasi pročelje s keramičnimi ploščicami v geometrijskem vzorcu in v kontrastno zeleno-modro-rdečih barvnih tonih.

Gledališka zgradba Ljubljanske Drame (1911) je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa. Dela je financiral nemški del ljubljanskega prebivalstva, v stavbi pa je bilo nemško gledališče.

 

Viri:

  • https://www.visitljubljana.com

Z nami naokrog

Danes gremo na potep. Lovimo škrate ali opazujemo vile, ki se kopajo v kristalnih gorskih jezerih. Raziskujemo učne ali pohajamo po tematskih poteh. Splezamo na najvišji hrib ali se spustimo globoko v kraški svet.

Doživetja - Z nami naokrog (izleti)

Neskončno je poti, ki nas vodijo po deželi. Na njih srečujemo pravljična bitja, spoznavamo zanimive ljudi iz pretekle zgodovine, kulturno dediščino ali se prepustimo naravoslovnim, športnim in kulturnim doživetjem.

Že veste, kaj boste počeli ta konec tedna?

Pokukajte v Prostočasnikove predloge in se podajte z nami na potep!