Srednjeveško obzidje Maribora

V srednjem veku so se številna mesta obdajala z obzidji, ki so branila prebivalce pred različnimi osvajalci in zavojevalci. Tako je imel tudi Maribor svoje obzidje, zgrajeno v drugi polovici 13. stoletja. V 15. stol. je branilo mesto pred napadi Madžarov, v 16. stol. pa pred Turki.

Mesto je raslo in obzidje so v 18. stol. porušili. Njegove ostanke najdemo na Gregorčičevi, Strossmayerjevi, Svetozarevski ulici in deloma ob Dravi.

Štirje obzidni stolpi še danes »varujejo« staro mestno jedro. Stojijo na Lentu in se v vsej svoji lepoti nečimrno ogledujejo v mirni gladini zelene lepotice.

 

Vodni stolp

Renesančna utrdba je bila zgrajena v 16. stoletju kot obramba pred turškimi vpadi. Stoji ob Dravi na Lentu na Usnjarski ulici. Zaradi naraščanja gladine Drave ob dograditvi jezu v Melju stoji današnji stolp na novih, 142 cm višjih temeljih.

 

Židovski stolp,

postavljen v drugi polovici 15. stoletja, se dviga nad Vodnim stolpom in stoji ob sinagogi na Židovskem trgu. Nekoč je bil prebivališče mestnega stražmojstra, danes je v njem foto galerija.

 

Sodni stolp,

zgrajen v 14. stoletju, je dobil ime po čarovniških procesih. Poznan je tudi kot Okrogli stolp, zaradi bližnjega samostana pa kot Samostanski stolp. Današnjo stožčasto streho je prvotno nadomeščala topovska ploščad z zobčastim zidcem.

 

Čeligijev stolp

ali Črni stolp je še edini ohranjeni stolp med petimi stolpi severnega obzidja. Kamniti, propadajoči stolp kvadratne oblike je bil zgrajen v letih 1460–1465. Ime je dobil po mariborskih pivovarjih Tscheligijih. Obkrožen z bloki stoji na Gregorčičevi 29a.

Vsako mesto ima svoje zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod. In eno takih šepetajo tudi ostanki mariborskega obzidja.

 

O čevljarčku, ki je Maribor rešil pred Turki

V zgodnjih jesenskih dneh daljnega leta 1532 se je pred obzidjem Maribora nepričakovano pojavila silna turška vojska sultana Sulejmana II., ki je bila zaradi neuspešnega zavzetja Dunaja besna, željna novih zmag in krvi.

Mestna straža je trdno zapahnila vrata in dvignila mostovž čez Dravo. Z mestnih hribov se je videlo nepregledne turške čete, utaborjene okoli obzidja. Večerno nebo so razsvetljevali požari, ki so jih zanetili Turki v bližnji Dravski dolini. Napadalci so bili povsod, le v smeri Kalvarije in Piramide jih ni bilo. V veličastnem šotoru proti Pohorju je bival sam sultan Sulejman II.

Mariborsko obzidje je imelo eno slabost. V jarku ni bilo vode, ki bi Turkom preprečila napad na mesto, zato sta mestni sodnik Krištof plemeniti Wildenrainer in njegov pomočnik Bonifacij sklicala meščane na Glavnem trgu.

Med govorom se je do sodnika pririnil Jožek, mali čevljarski vajenec. Sodniku je prišepnil, da bo odšel do ribnika in odprl zapornico za vodo.

Meščani so se Jožeku posmehovali in ga prepričevali, da je premajhen za tak podvig. Pogumni čevljarček pa je razložil svoj načrt, da se obleče v Turka in pride neopazno do zapornice. Iz strganih rjuh si je zvil turban, mojstrove hlače si je podvezal v turške hlamudrače, rute pomočnice Marije so mu služile kot pas, pravi turški videz pa je dodal s pisanim lajbičem njene hčerke.

Še v temi je bil Jožek pri Utrdbenem stolpu. Mestni branilci so ga zaradi videza zasmehovali, sodnik Krištof pa ga je rotil, naj le pohiti, saj naj bi ob sončnem vzhodu Turki napadli Maribor.

Jožek se je spustil po obrambnem jarku. Ko se je približal prvemu od Treh ribnikov pod Piramido, je zaslišal korake. Skril se je za grm, takoj nato pa so mimo prikorakali turški vojaki. Ker je moral čim prej dvigniti zapornico, je vedel, da skrit dolgo ne bo mogel ostati. Pogumno je stopil izza grma, ko je mimo prišel zadnji vojak. Hodil jim je tesno za petami in se pretvarjal, da je eden izmed njih. Nenadoma se je vojak obrnil in ga nagovoril. Čevljarček je ob njegovem govoru nekajkrat pokimal, nato pa ga je Turek pozdravil s »salam alejkum«.

Jožek je prišel do ribnika in stekel do zapornice. Naslonil se je na vzvod, ki je bil velik in težak. Komaj ga je premaknil, zato se je nanj obesil. Vzvod je popustil in voda je stekla proti mestu.

Turki so ob zori že nameščali lestve v suhe obrambne jarke. Ko so začeli plezati na obzidje, so jih meščani napadali s puščicami, katranom in vročo vodo. Naenkrat pa je ob gromkem bučanju po jarku pridrvel val deroče vode, podrl lestve, s katerih so popadali Turki, in zalil tiste v jarku. Ker jih večina ni znala plavati, so utonili.

Sulejman, ki je v kratkem doživel svoj drugi poraz, se je kruto maščeval nad prebivalci Dravskega polja. Požgal je polja in zasužnjil številne okoliške prebivalce.

Vir:

https://maribor24.si/lokalno/poznate-zgodbo-o-cevljarcku-ki-je-maribor-resil-pred-turki.