Znameniti ljudski junak Franc Guzej, ki je z roparskimi podvigi in ukanami ustrahoval ljudi na območju Kozjanskega, se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v Sv. Primožu pri Šentjurju.
- Guzajeva rojstna hiša – levo od cerkve sv. Primoža (vir: www.kamra.si, 2011)
Franc Guzej je kljub nadarjenosti v osnovni šoli moral že zgodaj s trebuhom za kruhom. Najprej je služil vojsko v Bosni, kasneje se je v Dalmaciji izšolal za orožnika. Domotožje ga je pripeljalo domov, kjer se je zaposlil kot pomožni kmečki delavec na bogati kmetiji, nato pa v znani gostilni na Dobrni.
- Drobnetova gostilna v Košnici (vir: www.kamra.si, 2011)
Pri delu je bil spreten in iznajdljiv, bil pa je tudi prijazen, lep in postaven mladenič, ki je očaral svojo gospodarico in gostilničarko Ano Klančar. Gospodarica je bila prepričana, da lahko s svojo veljavo in ženskimi čari osvoji mladeniča, vendar jo je Franc zavrnil in sklenil oditi. Užaljena je storila usodno napako, ki jo je kasneje stala življenja.
- Guzaj in Barbka (vir: www.kamra.si, 2011)
Franc je v svoji sobi zapiral kovčke in se pripravljal, da odide z Dobrne, ko je zagledal gospodarico v družbi celjskih orožnikov. Ti so pregledali kovčke in na dnu našli srebrn jedilni pribor ter 3000 goldinarjev. Tatvino je seveda podtaknila jezna gospodarica in Guzej je bil obtožen kraje. Sedemletno zaporno kazen je začel prestajati v celjskem zaporu »Stari pisker«. Po krivem obtožen je bil globoko prizadet in v njem je začela goreti sla po maščevanju.
Kot enemu redkih pismenih so mu v zaporu zaupali delo sodnega pisarja, kar mu je dopuščalo nekaj svobode. Tako je izkoristil priložnost in pobegnil iz zapora k prijatelju in gostilničarju Drobnetu v Košnico. S tem pa se je začela pisati čisto posebna zgodba o kozjanskem razbojniku Guzaju.
Guzaj si je pridobil somišljenike in skupaj z njimi več kot pet let izvajal domiselne rope po širšem Kozjanskem. Namerno se je nastavljal orožnikom in jih spravljal v sramoto in obup. Iznajdljivo, duhovito in predrzno je ropal graščake, župnike in trgovce, svoj plen pa vedno delil z revnimi. Maščeval pa se je tudi bivši gospodarici Ani Klančar, ki ga je pahnila v takšno življenje.
Franc Guzaj je našel ljubezen v dolini sredi kozjanskih gričev ob potoku Bistrica, v lepi mlinarjevi hčeri Barbki Amon. Ta ga je ljubila, kljub temu da je vedela, kdo v resnici je. Skupaj sta načrtovala pobeg v Ameriko, ki ga je prehitela Guzajeva smrt.
Guzaja so orožniki ustrelili 10. septembra 1880 v Košnici, v gostilni pri prijatelju Drobnetu. Orožnika Grizold in Stres sta izvedela, kje se skriva, in se pritihotapila za hišo. Guzaj je z družbo kartal pod hruško in možakarji so prepozno opazili pretečo nevarnost. Franc Guzaj je padel pod streli orožnikov.
Tako se je končala nenavadna usoda razbojnika Guzaja. Pokopali so ga v neposvečeno zemljo izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane na Prevorju. Pogreba se ni udeležil nihče. Njegovi prijatelji in domačini si niso upali priti, saj bi bili takoj obsojeni sodelovanja z njim. Kljub temu pa je njegov grob vedno krasil svež cvet. Pravijo, da ga je prinašala njegova zvesta Barbka.
-vir: TIC Občine Šentjur
Razburljive zgodbe razbojnika Guzaja so resnične dogodivščine, ki so s časom postale del ljudskega izročila. Ljudje so se ga radi spominjali in o njem pripovedovali svojim potomcem, kar je ohranilo spomin nanj vse do danes. Legend o njem je veliko (www.guzaj.si/zgodbe-in-legende/), vse pa govorijo o tem, kako prebrisan in neusmiljen je bil do svojih sovražnikov ter bogatinov, vendar velikodušen do revežev. Nekakšen slovenski Robin Hood.
Guzaj je z vsakim, ki se mu je postavil po robu, obračunal do smrti. Ni poznal milosti in tako je prišel čas tudi za Klančarico – žensko, katere poželenje je zavrnil in se mu je zato maščevala s krivo obsodbo. Izvedel je, da se bo gibala po »njegovem ozemlju«. Zanimala se je namreč za nakup zemlje v Podčetrtku, blizu toplic, da bi odprla gostilno. Klančarica v Podčetrtku ni opravila nič, ker je ponujala premalo denarja, je pa zato več opravil Guzaj, ki jo je pričakal v temačnem gozdu pod Rudnico. Pravzaprav so njo in njeno spremstvo zasačili Guzajevi pajdaši. Njo so potegnili s »koleslja«, drugo druščino pa pognali naprej. Klančarico so gnali v temne gozdne kotičke Rudnice, kjer jo je čakal Guzaj. Kaj kmalu ji je postalo jasno, kdo je njen krvnik. Pokesala se je, ker ga je po krivem obdolžila kraje. Guzaju je ponujala odkupnino, vendar zanjo ni hotel niti slišati. Morda bi ji odpustil, če bi se iskreno pokesala, ker pa je najprej pomislila na to, da se lahko reši z denarjem, je Guzaj sklenil narediti, kar se je namenil. Privezal jo je ob bukev in odšel. Klančarica je moledovala in kričala, a nikogar ni priklicala. Čez nekaj let naj bi drvarji ob bukvi našli okostje, preperele vrvi in denar. Takšno je bilo Guzajevo maščevanje.
Pilštanjski župnik je dve nedelji zapored pridigal o Guzaju. Opozarjal in grozil je faranom, da bodo pogubljeni, ker ščitijo in skrivajo razbojnika, namesto da bi ga prijavili žandarjem. Guzaj je v opozorilo pisal župniku, da ga bo obiskal, ker mu ni po volji še naprej prenašati njegovega govorjenja zoper njega. Župnika je postalo strah, zato je zaprosil žandarje, da ga varujejo noč in dan.
Guzaj, ki je bil mojster preoblek, se je neko jutro po maši pojavil v župnišču kot kmečko napravljen človek. Želel je, da mu župnik napiše krstni list, ki ga mora priložiti prošnji za delo na železnici. Medtem ko je župnik iskal rojstno knjigo, je bodoči železničar hitro in neslišno skočil h kipu svetega Frančiška, segel v njegovo notranjost in izvlekel šop zvezanega denarja. V trenutku ga je pospravil v svoj žep. Gospod župnik je pripravil vse potrebno za pisanje in ga vprašal: »Kako se pišeš?« »Franc Guzaj!« Za trenutek je onemel in dvignil glavo. Še preden je dojel, kaj se je zgodilo, je zagledal uperjeno pištolo. Razbojnik ga je posvaril, naj ne hujska faranov zoper njega. Nato ga je zvezal in zahteval, da mu v spomin nekaj podari. Župnik se je s težkim srcem odrekel svoji zlati uri, hkrati pa razmišljal takole: »Samo da mi ne odnese v kipcu skritega denarja – 4000 goldinarjev!«
Po Guzajevi poti
V spomin na znamenitega razbojnika je postavljena pohodniška Guzajeva pot, ki poteka po občinah Šentjur in Dobje in je skupaj dolga 36 km. Združuje tri različne poti, na Prevorju, v Dobju in na Planini pri Sevnici.
Prevorska pot (13 km) povezuje Guzajev grob pri cerkvici svete Ane na Prevorju, Žlofov mlin, kjer je živela Guzajeva ljubezen Barbka, Drobnetov mlin ter Vegel, klet, kjer je bil Guzaj ustreljen. Med temi točkami pa so še druge, ki prikazujejo kulturno in naravno dediščino teh krajev.
Več informacij dobite na TIC Občine Šentjur, www.turizem-sentjur.com.
Viri:
- http://www.guzaj.si
- Strašek/Tiran: Razbojnik Guzaj (1995)
- Albert Tanšek: Franc Guzaj (2003)
- Mirko Čander: pripovedovanje zgodb
- www.turizem-sentjur.com
