Preroditelj, naravoslovec, tehnik in podjetnik
(1747–1819)
- Portret barona Žige Zoisa, Andrej Janez Herrlein, zbirka slik Narodni muzej Slovenije
Žiga (Sigismund) Zois, baron Edelsteinski, se je kot tretji od osmih otrok rodil v Trstu 23. novembra 1747 trgovcu Michelangelu Zoisu in Ivani, rojeni Kapus, iz znane slovenske železarske družine. Družina se je preselila v Ljubljano, kjer je oče Michelangelo Zois obogatel in si pridobil baronski naslov.
Že kot mladeniča so Žiga Zoisa doma na Bregu ob Ljubljanici poučevali zdravnik in naravoslovec Baltazar Hacquet, jezuit in graditelj prekopa ob Ljubljanici Gabrijel Gruber in matematika Jožef Maffei in Jurij Vega. Svoje naravoslovno znanje je dopolnjeval z znanjem številnih tujih jezikov. Italijansko, slovensko in nemško je znal že od doma. Ob študiju se je naučil še latinščine, francoščine, angleščine, švedščine in več slovanskih jezikov. Bil je vsesplošno razgledan naravoslovec, predvsem pa sta ga privlačili mineralogija in geologija.
Že z 21. letom je Žiga postal solastnik in lastnik veletrgovine v Ljubljani, kmalu zatem še lastnik železarne v Mislinji in obratov v Bohinjski Bistrici in v Stari Fužini. Postopoma je prevzemal rudnike, gozdove, plavže in fužine, vključno z gospoščino Brdo pri Kranju in fajančno tovarno v Ljubljani. Po smrti očeta leta 1777 je podedoval še veleposestva na Javorniku in v Mislinji, v Bohinjski Bistrici pa je zgradil nov plavž.
S 30. leti je bil Žiga najbogatejši in najuglednejši podjetnik in graščak na Kranjskem. Žiga Zois je imel tudi druge odlike. Zaradi človekoljubja, gostoljubnosti, darežljivosti in skromnosti je bil ena od najprivlačnejših osebnosti v Ljubljani.
- Zoisova palača na Bregu v Ljubljani. V času lastništva Žige Zoisa je palača postala shajališče t. i. Zoisovega krožka in s tem središče intelektualno-družbene elite Ljubljane ter slovenskega prostora tistega časa.
Okoli leta 1780 so se v njegovi hiši začeli zbirati razsvetljenci Japelj, Kumerdej, Linhart, Vodnik ter nekoliko kasneje še Jernej Kopitar. Prizadeval si je za pisano slovensko besedo, in tako sta nastali Linhartovi prvi slovenski dramski besedili Županova Micka in Matiček se ženi. Prav tako je na njegovo pobudo začel Valentin Vodnik izdajati pratike, prvi slovenski časopis Lublanske novice in napisal prvo pesniško zbirko Pesmi za pokušino.
V širšem krogu Zoisovega krožka so bili še drugi razumniki, ki so uživali njegovo duhovno in materialno podporo. Še danes velja kot največji mentor in mecen vseh časov na Slovenskem, kot tudi najuspešnejši pospeševalec znanosti in umetnosti pri Slovencih doslej.
Žiga Zois je užival ugled enega vodilnih mednarodnih strokovnjakov v mineralogiji. Vse življenje je urejal zbirko kamnin in mineralov. Njegova zbirka, ki jo sestavlja približno 5000 kosov, je sedaj v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Po njem se imenuje tudi silikatna rudnina s Svinjske planine zoizit.
- Kip Žige Zoisa in njegova nagrobna plošča (prestavljena z opuščenega pokopališča sv. Krištofa) na pročelju Zoisove palače.
S tehničnim napredkom v železarstvu se je seznanil leta 1779 na potovanju po zahodni Evropi. Prizadeval si je izboljšati kopanje rude, povečati izkoristek pri taljenju in s tem zmanjšati stroške za energijo. Izumil je puhalnik za plavž in predlagal več tehničnih izboljšav v graverstvu, puškarstvu, zvonarstvu, steklarstvu in keramiki. Zaradi velike tehniške in gospodarske razgledanosti je bil svetovalec takratni oblasti pri razvoju železarstva, plovbi po Ljubljanici in Savi, izsuševanju Ljubljanskega barja in trgovini s kmetijskimi izdelki.
- Spomenik Žigi Zoisu, postavljen 1927 po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika na Zoisovi cesti
Napisal je eno prvih razprav o človeški ribici. Prispeval je več izumov, bil pobudnik poskusa z modelom toplogrednega balona, leta 1778 je financiral pionirsko odpravo na Triglav itd.
Leta 1780 je med potovanjem po Evropi zbolel za protinom. Od leta 1793 naprej je bil priklenjen na invalidski voziček, za katerega je sam naredil načrte.
Iz stanovanja ni mogel več, vendar je še vedno lahko pisal. Njegova hiša je bila kljub njegovi bolezni polna pomembnih osebnosti. Pri njem so se krajši ali daljši čas zadrževali svetovno znani angleški kemik Humphry Davy, papež Pij VI., cesar Jožef II. Med francosko zasedbo so pri njem stanovali visoki francoski predstavniki, na posvete k njemu pa je prišel tudi minister Metternich.
- Portret barona Žige Zoisa, 1885, freska, Jurij Šubic, Narodni muzej Slovenije
Umrl je 10. novembra 1819 v Ljubljani.
Po Žigi Zoisu se danes imenuje štipendija, ki jo dodelijo najboljšim in najbolj nadarjenim dijakom in študentom. Po njem se imenuje tudi najvišje priznanje za znanstvene in raziskovalne dosežke v Republiki Sloveniji.
